Pismo bralke: Dragi gospod, ne poznate ljudi in njihove dobrote

Pismo dr. Ivanu Štuhecu.

>Če so otroci lačni, potem so nesposobni njihovi starši, vzgojitelji in učitelji, dedki in babice in vsi okrog njih, ki nimajo niti toliko zavesti, da bi se obrnili na dobrodelne ustanove in tako poskrbeli, da njihovi otroci ne bi bili lačni.< 

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/all/05D4498FA69A5788C1257AE700401767?OpenDocument

Tako ste zapisali.

Torej: ali tudi vi, kot moralni teolog, nimate toliko zavesti in predvsem vesti, da bi nekatere misli, kot je zgornja, enostavno zadržali zase?

Ali ni v nasprotju z vsem, kar ste se učili v svojem življenju in v nasprotju z vsem, v kar ste prepričani in v nasprotju z vsem, kar prodajate kot vašo vero?

Prepričana sem, da je Jezus Kristus umrl ravno za take ljudi, kot ste vi sami. Prepričana sem tudi, da bi se od sramu zjokal nad vami, kajti vse, kar zlivate na papir, je v nasprotju z vsem, kar sem jaz kadar koli slišala o Jezusu in njegovem načinu življenja.

Ker ravno nekdo, ki se skriva za srajco, na katero je prišit kolar, ima na žalost velik vpliv na mlade ljudi, ki si svoje mnenje in predstave o svetu šele izoblikujejo. In zato se mi zdi skrajno nemoralno, da v javnosti
objavljate mnenje, da so za revščino krivi neizobraženi starši, po vrhu vsega še neverni, ki bi lahko napolnili želodce svojih otrok, če bi pridno hodili v cerkev, kjer bi slišali o pomoči Karitasa ali drugih organizacij,
ki te dni in že preveč dolgo delijo vse preveč ljudem drobtinice, ki so le en majhen korak do spodobnega vsakdana.

Včasih grem v cerkev, in nisem še slišala: pridite, delili bomo pomoč. Ampak se sliši vedno samo: pridite in kaj prinesite.

>Medijski kričači<, kot imenujete novinarje in njihovo delo, dragi gospod, na žalost kričijo samo resnico, ki pa se je vi očitno zelo sramujete. Nekdo, ki na krizo in proteste ljudi, ki se vse bolj oddaljujejo od  podobnega življenja, odreagira tako zelo ostro in s taki  neprijaznimi besedami, kot ste to storili vi, z besednim nasiljem samo prikriva krivdo.

Nekdo, ki se skriva za zidovi, v vašem primeru, za teološkimi zidovi, in ne stopi ven, da bi malo pogledal okrog sebe, in predvsem, da bi potem, ko bi stopil ven na sveži zrak, tudi videl, ni upravičen krivdo za revščino nalagati na ramena obupanih staršev.

Zato vam, bledolični gospod, predlagam, da se v sredo sprehodite na drugi breg Drave, do Ljubljanske ulice, kjer stoji skladišče za socialno pomoč Rdečega križa, in si sami ustvarite sliko o tem, koliko ljudi se zbere že v zgodnjih jutranjih urah, da bi si odnesli skromno pomoč. Vzemite si čas in ostanite do poznega večera. Vzemite si čas in tistim ljudem poglejte v oči, pristopite in jih potolažite, ali napravite kar koli drugega, kar bo izbrisalo sram z njihovih obrazov. Povejte jim tudi, da se nimajo za kaj sramovati, saj so po vašem mnenju oni tisti, ki imajo >dovolj zavesti<, da so se obrnili na dobrodelne organizacije.

>Kdo pa je Hribar s svojo krasno vilo in lepimi honorarji, da se gre Dedka Mraza,< je naslednje, kar ste napisali.

Jaz vas sprašujem ravno obratno: kdo ste vi s svojim krasnim prebivališčem in lepo plačo, da se ne greste Božička? Tisti čas, ko ste pisali članek, bi lahko delili jabolka in kajzerice po ulici. Verjemite, veliko ljudi bi vam bilo hvaležnih. Ali pa bi se preprosto sprehodili do Gosposvetske ulice in kupili šopek lepih rož, ki jih vsak dan, od jutra in do večera, v vročini in mrazu, prodaja simpatična ženica, stara več kot 80 let.

Zakaj sploh obsojate neko imetje nekoga, ki je pripravljen deliti? Tudi papež se prenajeda z zlato žlico in na sebe vesi prstane in verižice in nosi drage usnjene čevlje znanega in elitnega modnega oblikovalca, in je vedno zelo pameten, ko gre za lakoto po svetu. Naj svojo obilno postavo in pojavo razloži sestradanemu otroku, ki je legel v suh pesek, da bi mirno in končno umrl, nekaj korakov vstran pa čaka krokar na svoj boren obrok.

>V kulturi ni nič manj korupcije, klientelizma, komolčarstva, nevoščljivosti in vsega drugega zla, kot na vseh drugih področjih življenja,< ste tudi zapisali.

Odgovarjam vam:

V Cerkvi ni nič manj korupcije, klientelizma, komolčarstva. Dragi bledolični gospod, od kod vam te besede? Zabavate me, medtem ko se mi obrača želodec, nevoščljivosti in vsega drugega zla - zadnje bodo verjetno še najbolj razumeli posiljeni otroci, žrtve pedofilije - kot na vseh drugih področjih življenja.

>Kje smo z našo kulturo, se je pokazalo na premieri filma o Jančarju ob sklepu EPK. V dvorani nas ni sedelo sto, na ulicah pa je protestiralo nekaj sto srednješolcev in študentov s svojimi ideološkimi vodji iz univerzitetne srenje. Če bi jih novinarji vprašali, kdo je Drago Jančar in kaj pomeni za Maribor in Slovenijo, verjamem, da bi dobili zelo zanimive odgovore. Miselni svet Draga Jančarja se v enem letu njegovega vračanja v rodno mesto ni prijel niti mestne elite, kaj šele dijaštva, študentarije in drugih. Bojim se, da je prav ta premiera nazorno pokazala, kaj bo od EPK ostalo v Mariboru in Sloveniji.<

Gospod, zakaj pa vi niste vaših študentov opozorili na Draga Jančarja, mogoče bi vas potem bilo več kot sto. In glede na to, da mi je delo Draga Jančarja poznano, verjamem, da ni zameril ljudem, ki so končno zbrali pogum in stopili na ulico in pokazali, da imajo zadosti laži in kraje in poniževanj.

Tudi Jezus ni sedel notri na toplem, ampak je šel ven med ljudi. In moral je že imeti močan glas, da so ga ljudje slišali. Z glasom in močnimi besedami se je takrat obrnil nad politiko in nesmiselni hedonizem, nad revščino in lakoto. Verjamem tudi, da mu nikoli ne bi prišlo na kraj pameti, s prstom pokazati na lačne in obupane.

Lačen človek, ki ima družino, in je brez službe, in še vseeno ima upanje: Kaj pa tak človek pomeni vam in kaj tak človek pomeni mestu Maribor?

Ker tako radi pišete in očitno poznate pravo resnico, saj ste vendar študirali moralno teologijo in ste nasploh zelo razgledan in kultiviran človek, pa prosim razložite ljudem, ki še sami sebe ne slišijo, ker jim tako kruli v želodcih, zakaj se tako krvavo borite za vsaki cent, da še med mašo pobirate denar od podanikov?

Menite, da je kultura mrtva, da svet in mlade diktirajo mobiteli, internet, zabava, gola sedanjost, da ni vrednot, da ni poznavanja zgodovine, da se obsoja in napada verne. Pa se motite. Ne morete reči, da je Bog povsod, potem pa obsojati napredek v tehnologiji, in kar je potem še najhujše, te tehnologije sami uporabljati.

Tako študiran in pameten človek bi menda moral poznati razliko med verovati in hoditi v cerkev.

Kje je smisel v dragih in razkošnih cerkvah? Kje je smisel v župnikih in škofih in papežu s prekomerno težo (in ker so debeli, pomeni, da preveč jejo, in če preveč jejo, so požrešni, in če so požrešni, smrtno grešijo), ne vidim smisla v dragih avtomobilih, s katerimi se vozite, ne vidim smisla v zgradbah, kjer živite, in nasploh ne vidim nobenega smisla, nobene vere, nobene kulture in nobene vesti v ničemer, kar je razkošno in se trudi skrivati za imenoma Jezus in Bog. To je sramotno početje in to je treba obsojati. Pometite pred svojim pragom in bodite tako ostri do grešnikov v vaših vrstah in se šele potem postavite nad človeka, ki je izgubil vse, pa še vseeno ima moč boriti se za boljše življenje.

Dragi, bledolični gospod, ne poznate ljudi, ne poznate njihove dobrote in požrtvovalnosti, ne poznate življenja. Živite iz tega, kar preberete, in tisto, kar berete zadnje čase, vas moti. Ker: resnica boli.

Ne prenesete resnice. Ne prenesete, da je mali kmečki človek pogruntal pohlep vaše Cerkve, ko ste vi in vsa katoliška srenja imeli tako odličen načrt, malemu kmečkemu človeku pobrati vse, da bodo njegovi grehi odpuščeni.

Ljudje so takrat šli za Jezusom, ker ni imel nič materialnega, dal pa jim je dušo in dobroto, in jih učil, da ni važno imeti, ampak dati. In s tem
zagotovo ni imel v mislih dajati teologom za vrtne zabave s politično elito.

>Benedikt XVI. je zapisal v okrožnici Bog je ljubezen, da je izvor in cilj politike pravičnost in mir. In pri pravičnosti gre za vprašanje praktičnega razuma. Nekaj tega razuma smo ob koncu leta zaznali pri ustavnih sodnikih, ki so za to takoj dobili porcijo ideološkega napada. Slovenijo je potrebno
vrniti na pot razuma, pravičnosti in miru. Za to pa je potrebna tudi zasidranost v vrednotah, ki so konstituirale našo skupnost, ne pa jo razbijale in uničevale. Tega duha konstituiranja v zadnjih protestih ni bilo zaznati, pač pa duha revolucije in  revolucionarnih preobratov, ki nikoli niso prinesli nič dobrega. Upajmo, da bo v letu, ki je pred nami, več razuma in manj revolucije.<

S tem zaključujete.

Ste se vi kdaj v vašem življenju učili zgodovine? Kaj pa je prineslo demokracijo, bratstvo in enotnost? Nikjer nisem nikoli prebrala, da nam je vrednote nacionalnega duha in patriotizma prineslo pitje čaja zamaščenih
važnih elitnih gospodov.

Mali človek je najprej moral na ulico, z vilami in drugim orodjem v rokah, moral je povzdigniti glas in se upreti in umreti in vstati iz ničesar, dragi gospod, vse revolucije so zaslužne zato, da tudi vi sedite v vašem malem zagrajenem svetu in imate možnosti tako zelo >intelektualno< pljuvati po malem človeku in revoluciji.

Upam, da bo v letu, ki je pred nami, več razuma, še več revolucije, še več borbenosti in poguma, volje in moči za boljše življenje.



Pismo bralke: Dragi gospod, ne poznate ljudi in njihove dobrote

Foto: Helena Horvat